Preskoči na glavno vsebino

Prikazano

Can you get your splits in 30 days?

We all have different goals in life as dancers and as people. For many dancers, especially female, and active people in general, split is one of those goals. Some people just "have it", usually because they were training for it as kids and never really "lost" it. For others, it's a milestone that is really not that practical (well, there is a potential for impressive pictures :P) but just seem to be something that many of us want.

I won't dive a lot into why we want splits. Some people go for handstands, others want cartwheels, a 100 pushups or three minute planks. I am definitely in the "splits" section. Front splits, that is.

Intro - my splits history
Getting back into my front splits was my "lockdown" challenge during coronavirus pandemics. I had time, I didn't move as much as usual, so this seemed like a good thing to keep me moving.
I was never super flexible. As a kid, I don't really remember if I could do a split or not. Anywa…

Zdaj vem, kdo je BOB!

Če kot salserji kaj raziskujete regionalna plesna obzorja, ste v zadnjih mesecih gotovo zasledili misteriozne črne letake, majice, značke in še kaj, z enim vprašanjem: Have you met BOB?

Jaz sem BOB-a spoznavala ta vikend. In sem navdušena!

BOB je kratica za Break on Budapest, salsa festival oz. salsa vikend v ne tako oddaljeni madžarski prestolnici. Pet let star festival, zadnji dve leti organiziran na mednarodni ravni, je enostavno super dogodek za otvoritev nove plesne sezone. Močno, močno priporočam!




Nekaj plusov: 
  • super inštruktorji za razumno ceno (party pass je v prvi ponudbi stal 50 evrov, v zadnji 80 evrov, cena za delavnice se je dvignila z uvodnih 85 do 130 evrov, za bootcamp z nastopom v nedeljo pa je bilo treba odšteti 110 evrov v early bird ponudbi, na koncu pa 160 evrov) 
  • res visoka raven plesa (kot informacija: več kot 90 odstotkov mojih plesov je bilo on2)  
  • Budimpešta ni predaleč in je tudi z vidika stroškov (bivanje, hrana, pijača) povsem obvladljiva.
In moj najljubši del: festival je majhen. Tako majhen, da ima samo eno plesišče (ki je bilo, roko na srce, na trenutke absolutno preveč polno). Tako majhen, da z enega konca plesišča vidiš vse naokoli. Tako majhen, da se inštruktorji ne rabijo "skrivati" pred množico in lahko dejansko plešeš z njimi. In tudi z vsemi drugimi. Ker jih boš našel. Tudi večkrat v enem večeru, če boš želel.

Zame je bil dodaten plus festivala veliko druženja in pogovorov z organizatorji, učitelji in plesalci z vse Evrope. Sproščenost in dejstvo, da smo bili vsi "na kupu", sta vsekakor spodbujala "minglanje".

V prihodnje lahko le upamo, da bodo organizatorji uspeli najti nekoliko večji prostor. Če bo namreč BOB-a spoznavalo vse več plesalcev - in to bi si vsekakor zaslužil - bo to absolutno nujno.

Med letošnjimi "minusi" lahko mogoče omenim še to, da je bilo na žurih res vroče. Ampak hej, to za salso res ni neko presenečenje. In pa dejstvo, da sem v dveh večerih naštela nič kizomb in morda kakih pet bachat. Je bilo pa kar nekaj cha cha cha-jev. Zame super, kdo drug bi morda to izpostavil kot minus.

Dejstvo pa je, da sem se res odlično naplesala in da so tudi drugi plesalci in plesalke naokoli hodili z velikimi nasmeški na obrazu in niso mogli prehvaliti kakovosti plesov. BOB - vsekakor priporočam za prihodnje jesen za nestresen "uvod" v mednarodno plesno sezono.

In - moram sploh dodajati? Budimpešta je čudovita. Skratka, uživantski vikend in super spomini! Prihodnje leto se vračam, greš z mano?

Komentarji

Priljubljene objave