Ali so dodatni koronski kilogrami težava?
Pa smo spet tu - v lockdownu. In nazaj so tudi vse težave, ki nas v tem obdobju spremljajo. Ta napis je nastal, ker sem v zadnjem času naletela na številne trditve, da nas dodatni kilogrami, pridobljeni v času "zaprtja" javnega življenja, ne rabijo skrbeti. In čeprav razumem sporočilo, da moramo biti v tem obdobju še posebej prijazni do sebe, se ne strinjam, da to pomeni, da se moramo zapustiti. Včasih je prijaznost do sebe prav to, da se potrudimo skrbeti za svoje telo. Vse več študij kaže, da je velik del prebivalcev po vsem svetu v času spomladanskega lockdowna pridobival težo. Študija iz ZDA je denimo ugotovila, da se je okoli 22 odstotkov odraslih v času covida-19 - po domače rečeno - zredilo za od 2,5 do 5 kilogramov. "Karantenskih 15" je izraz, ki se je v angleško govorečih deželah že dodobra prijel, ko je govora o karantenskem pridobivanju mase - gre sicer za 15 funtov (pound), kar je okoli 7 kilogramov. V Sloveniji so odmevne meritve Fakultete za šport U
Hola, moram priznat, da se pridruzujem avtoricinemu mnenju, saj menim, da je ples namenjen plesu samemu, in tako plesalaci povabijo esalke na ples na spostljiv nacin. Spostljiv nacin predstavlja pogled plesalki v oci, ponujena roka, besed niti vcasih ne rabis, ce seveda plesalec ze pozna plesalko.
OdgovoriIzbrišiMogoce smo v Sloveniji se kar mocno povezani z t.i. dunajsko solo plesa, kar bi mogoce lahko vsaj na kizombadah yo preskocili in prevzeli afrisko kulturo, kjer se plesalec in plesalka na plesiscu srecata in se zacneta v ritmih kizombe ali sembe prizibavat drug k drugemu, se nasmehneta in objameta v zaprto drzo.
Osebno tudi sam ne povabim cisto vsako plesalko, ali pa vcasih enostavno ne utegnem povabiti plesalko, ki je mogoce ze dolgo ali se nikoli nisem povabil na ples. Zakaj je tako, nimam pametnega odgovora, vcasih je ne vidim, ali pa ne cutim, da bi jo povabil na ples.
V tujini, vsaj v Angliji, kjer tudi obcasno plesem, so navade malenkost drugacne, in naceloma vsi plesemo med sabo. In kjer je presenetljivo veliko povabil na ples od plesalke; sam sprejmem povabilo, se nikoli ga nism zavrnil, je pa res vseen bolj mosko, da plesalec povabi plesalko na ples, vsaj tako je moje mnenje. Seveda je vsaj v Oxfordu in Readingu dosti manjsa plesna scena, kot v Sloveniji.
Predvsem pa bi zelel povdariti dejstvo, da smo na plesnih vecerih tam z namenom plesati, tako da vsem zelim cim vec plesa, in opogumljam plesalce, da prosijo plesalke za ples, saj so tako, kot mi plesalci, tudi one tam z enakim namenom - plesati.
Se dodatek, med plesom se ne pogovarjajmo, plesimo. Veliko plesnih parov se med plesom pogovarja, kar mene osebno moti, in sem mnenja, da je ples vse drugo kot pogovor, je ples, kjer se plesalec in plesalka na ritem glasbe skladno premikata in uzivata v plesu.
Hvala ti, Ples, kjer ni besed, ni casa, ni prostora, je samo glasba, ritem, gibanje in cisti uzitek.
Pozdrav iz Oxforda, Damjan
Res je, za povabilo in privolitev niso nujne besede. Je pa seveda tudi v tem primeru pomembno, da tistega, ki vabi, zanima odziv tistega, ki je povabljen. :) Tako kot si napisal, se srečata, ujameta gibanje, nasmehneta, potem ples.
IzbrišiTudi v Sloveniji je seveda navada, da plešemo vsi z vsemi. Ampak včasih nočeš, ne moreš ... in moramo imeti vsi pred očmi, da je tudi "ne" povsem sprejemljiva opcija, ki ni nujno - ali celo večinoma ni - mišljena osebno.
Hvala ti za tvoje razmišljanje o plesu! To je tudi moja želja, da bi bil ples užitek za vse.